Modra opažanja ...

[Amadeus]

Vsakokrat, ko slučajno v časopisu preberem osmrtnice, vidim, da je
bil vsak pokojnik nekaj po poklicu, da je bil zaposlen. Ob imenu v
osmrtnici nisem še nikoli zasledil oznake "brezposelni".

To mi je dalo misliti, da kdor dela, ta crkne. Ali drugače: delo nikakor ni zdravo...

[Amadeus]

To je bistveno v življenju: ločiti koristno od nekoristnega v vsaki informaciji, ki pride do tebe in se vedno zavedati, da te nobena informacija ni dosegla slučajno...

[Arwen]

točno tako ; in za vsako analizo, raziskavo.. najprej preveri, kdo je naročnik (torej komu in zakaj je v interesu, da opravi določeno raziskavo in potem rezultate z velikim pompom razglaša preko medijev)

[Amadeus]

Mogoče res sovražimo pedofile,
ampak jim je treba priznati, da so eni redkih,
ki upočasnijo, ko peljejo mimo šole...

[Amadeus]

Nevarna ženska logika!!!

Z avtobusom se vozim proti domu.

Poln je, vstopila sem zadaj in ne morem se zriniti do
aparata, da bi preluknjala karto. Poprosila bom žensko, ki stoji pred
mano, da jo da v aparat. Le kako naj jo nagovorim, s Ti ali Vi?

Hm! Na predzadnji postaji ni izstopila, kar pomeni, da
gre do konca. Kaj, če si jo malce bolj ogledam?!

Nosi steklenico vina. Prav gotovo gre na obisk h
kakemu moškemu.

In buteljka je. Kar draga. Torej je moški privlačen.

V mojem kraju - kamor gre avtobus - sta privlačna
moška dva - moj mož in moj ljubimec.

K mojemu ljubimcu zanesljivo ne gre, ker sem zdajle
jaz zmenjena z njim. Torej gre k mojemu možu.

Moj mož ima dve ljubici: Katarino in Ano.

Katarina je zdaj na dopustu nekje v tujini.

No, in sem rekla: "Ana, mi lahko prosim, preluknjaš
karto?"

Ana: "A se poznava?!?!?!?!"

[Talita]

Opazila sem, da bolj kot finančno podpiram ljudi (sorodstvo), bolj si lahko vsega privoščim. Nikoli mi ni šlo tako dobro, kot sedaj.

[Amadeus]

Moški so pametni, nežni in skromni.
"In kako mi lahko to utemeljiš?"
"Pametni so, ker imajo dve glavi. Nežni so, ker celo življenje sedijo na jajcih, pa jih ne zdrobijo. Skromni pa so zato, ker jih že majhna luknjica zadovolji."

[Amadeus]

AVTOBUS - vozilo, ki gre dvakrat hitreje, kadar tečete za njim,
kot če se v njem peljete.

PULOVER - oblačilo, ki ga mora nositi otrok, kadar mamo zebe.

PLES - vertikalna frustracija horizontalne želje.

EKONOMIST - ekspert, ki bo jutri vedel, zakaj se tisto, kar je
včeraj predvidel, ni zgodilo danes.

GINEKOLOG - oseba, ki dela tam, kjer se drugi zabavajo.

INTELEKTUALEC - oseba, ki je sposobna dve uri misliti še na kaj
drugega razen na seks.

MIGRENA - največkrat uporabljena kontracepcija pri ženskah.

ZAKON - skupnost, v kateri dva rešujeta probleme, ki jih ne bi
imela, če bi ostala samska.

ZOBOZDRAVNIK - čarovnik, ki vam v usta vstavlja tisto, kar vam je
pobral iz žepa.

PESIMIST - optimist, ki ima izkušnje.

PROGRAMER - oseba, ki na nepojasnjen način reši probleme, za katere
niste vedeli, da ste jih imeli.

PSIHOLOG - oseba, ki gleda preostale, ko v prostor vstopi lepa
ženska.

BUDILKA - inštrument za bujenje tistih, ki nimajo majhnih otrok.

[Inja30]

e tele so pa dobre prispodobe...najbl bliz mi je pesimist,ki je izkušeni optimist-thats me ,not very funnny

[Amadeus]

Murphy ma spet prav...

1. Kolesarjenje
Ni pomembno v katero smer se odpraviš, vedno bo v klanec in proti vetru.

2. Zakon bližnjice
Bližnjica je najdaljša možna povezava med dvema točkama.

3. Temeljni zakon
Če lahko gre kaj narobe, bo narobe tudi šlo.

4. Zakoni tehnike
- Električni aparati delujejo bolje, če jih vključimo.
- Karkoli odrežete na mero bo prekratko.
- Če nekaj ne gre, vzemite večje kladivo. Če se zlomi, je bilo tako ali tako potrebno zamenjave.

5. Zakon telefoniranja
Kadar zavrtiš napačno številko, ni nikoli zasedena.

6. Zakoni sestankovanja
- Če prideš prej, bo sestanek odpovedan.
- Če si točen, boš moral čakati.
- Če zamudiš, boš zagotovo prepozen.

7. Zakon gravitacije
Orodje, ki ti bo padlo na tla, se bo zakotalilo v najbolj zakoten kraj delavnice... ...potem, ko ti bo zmečkalo nogo.

8. Zakoni ljubezni
- Vsi dobri(e) so že oddani.
- Če nekdo še ni oddan, zagotovo obstaja razlog za to. (glej zgoraj)
- Če se zdi tako dobro, da ne more biti res, to verjetno tudi zares ni.
- Pamet + lepota + dostopnost = konstanta.

9. Šolski zakoni
- Če je najmanjša možnost, da dobiš slabo oceno, jo boš dobil.
- Če se naučiš tri predmete, boš vprašan četrtega.
- Če se ti uspe naučiti za kontrolno nalogo, je prestavljena.
- Če ti gre v šoli dobro, ne skrbi, ne bo dolgo.

10. Zakon v prometu
Če gre vse proti tebi, si na napačnem voznem pasu.


11. Zakon računalništva
Motiti se je človeško, toda če želite stvar res pošteno zavoziti, potrebujete računalnik.

12. Zlata pravila:
- Vsaka dobra stvar v življenju je, ali nezakonita ali nemoralna ali pa redi.
- Svetloba na koncu predora je zgolj luč na prihajajočem vlaku.
- Sosednja vrsta se premika hitreje; če prestopiš v sosednjo vrsto, se ta upočasni.
- Verjetnost, da bo kruh padel na tla z namazano stranjo navzdol, je sorazmerna s ceno preproge.
- Če je videti, da vse deluje v najlepšem redu, potem sta gotovo nekaj spregledali.

13. GATTUSOVA RAZŠIRITEV MURPHYJEVEGA ZAKONA
Nič ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše.

[Amadeus]

Pitali vjernici hodžu:
- Efendija, što je to demokratija ?

Efendija se duboko zamisli i poslije duže šutnje odgovara:
- To vam je kao kad se ja popnem na minaret i odozgo vas imam pravo popišati,
a istovremeno imate i vi pravo da popišate mene!

[Amadeus]

DA BOŠ BOLJE RAZUMEL-A SVOJE ŽIVLJENJE :

Bog je ustvaril kravo.
Rekel ji je: ''Morala boš na polje s kmetom in tam ves dan trpeti
na vročem soncu; morala boš imeti teleta in dajati kmetu mleko.
Določam ti življenjsko dobo 60 let.''
Krava je dejala: ''Tole življenje je dosti pretežko, da bi zdržala 60 let. Zmeniva se za 20 let, jaz pa ti vrnem preostalih 40 let.''
Bog se je strinjal.

Drugi dan je Bog ustvaril psa.
Bog mu je rekel: ''Ti boš ves dan sedel pred vrati gospodarjeve hiše in lajal na vsakogar, ki pride mimo. Dajem ti življenjsko dobo 20 let.''
Pes mu odvrne: ''Veš, 20 let je pa kar malo preveč, ce bom moral vse življenje lajati. Daj mi 10 let, jaz pa ti vrnem preostalih 10 let.''
In Bog je ze spet privolil.


Tretjega dne je Bog ustvaril opico.
Bog ji je rekel: ''Ti boš zabavala ljudi in uganjala norčije, da se ti bojo smejali. Tudi tebi dajem 20 let.''
Opica pa mu odvrne: ''Kaj?!? 20 let uganjanja norčij? To je vendar dolgočasno. Pes ti je vrnil polovico svojih let, zato ti jih bom tudi jaz, prav?''
In Bog je ze spet privolil.

Na četrti dan je Bog ustvaril človeka.
Rekel mu je: ''Jej, spi, igraj se in se zabavaj, seksaj in uživaj. Nic ti ni treba početi. Ves čas samo uzivaj. Tudi tebi dam 20 let.''
človek se razburi: ''Kaj?!?! Samo 20 let?! To pa že ne. Ves kaj, vzel bom svojih 20, pa se tistih 40 od krave, pa 10 od psa in 10 od opice. Tako bom imel skupaj 80 let. Velja?''
''Prav'', je rekel Bog.

Zato torej prvih 20 let v glavnem spimo, jemo, se igramo, zabavamo, seksamo, uživamo in nič ne delamo. Naslednjih 40 let suženjsko garamo, da preživimo svojo družino. Nato 10 let uganjamo opičje norčije, da zabavamo svoje vnuke. Zadnjih 10 let pa posedamo pred hišo in lajamo na vsakogar, ki pride mimo.

[Amadeus]

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem spoznal, da sem vedno in ob vsaki priložnosti
na pravem mestu in v pravem času,
in da je vse kar se dogaja pravilno -
od takrat dalje sem lahko miren.
Danes vem, da se to imenuje ZAUPANJE.

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem lahko spoznal, da so čustvena bolečina in trpljenje
za mene samo opozorila, da živim v nasprotju z lastno resnico.
Danes vem, da se to imenuje BITI VERODOSTOJEN.

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem prenehal hrepeneti za nekim drugim življenjem
in lahko sem videl, da je bilo vse okoli mene poziv za rast.
Danes vem, da se to imenuje ZRELOST.

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem si prenehal krasti prosti čas,
in prenehal sem ustvarjati mogočne projekte za prihodnost.
Danes počnem samo to, kar ustvarja zadovoljstvo in radost,
tisto, kar ljubim in kar ustvarja smeh v mojem srcu,
na moj lasten način in v mojem osebnem ritmu.
Danes vem, da se to imenuje ČASTITOST.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem se osvobodil vsega, kar ni bilo zdravo zame,
od jedi, ljudi, stvari, situacij
in od vsega, kar me je vedno ponovno povleklo nižje, proč od samega sebe.
Na začetku sem to imenoval "zdravi egoizem",
a danes vem, da je to LJUBEZEN DO SAMEGA SEBE.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem prenehal imeti vedno prav,
tako sem bil manj v zmoti.
Danes sem spoznal, da se to imenuje SKESANOST.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem se odrekel življenju v preteklosti,
in da skrbim glede prihodnosti.
Sedaj živim samo v tem trenutku, v katerem se vse začenja.
Tako živim danes in to imenujem ZAVEDANJE.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem spoznal, da lahko od svojih misli zbolim in da sem lahko slaboumen.
Ko pa sem spet našel moči svojega srca,
je razum dobil pomembnega partnerja.
To vez danes imenujem MODROST SRCA.

Ni potrebe, da se še naprej bojimo razprav,
konfliktov in problemov s samim seboj in drugimi,
ker tudi zvezde sem ter tja trčijo med seboj
in nastanejo novi svetovi.
Danes vem: TO JE ŽIVLJENJE.

Charlie Chaplin, sebi, za 70. rojstni dan. RIP
prevedel in obelodanil - Janez Kozamernik

[Arwen]

Profesor Carlo M. Cipolla, učenjak in zgodovinar, je trdil, da je neumnost zgodovinska konstanta. Cipolla je prepoznal 5 temeljnih znakov neumnosti, ki jih je poimenoval "zakoni":

Prvi:
- Vsi neizbežno podcenjujemo število bedakov v svojem okolju.

Drugi:
- Verjetnost, da je nekdo neumen, nima prav nič opraviti z dejavniki, kot so rasa, narod, spol ali poklic.

Tretji:
- Bedak je tisti, ki z delovanjem škodi drugim, vendar pa pri tem ne koristi sebi.

Četrti:
- Ljudje, ki niso bedaki, redno podcenjujejo škodo, ki jo lahko povzročijo bedaki.

Peti:
- Bedak je najbolj nevaren človek, kar jih je. Neumnost je hujša od kriminala, ker kriminalci vsaj mislijo na svoj interes, bedaki pa na nikogaršnjega.

[Amadeus]

1. Japanci jedu vrlo malo masno i imaju manje srčanih udara od Amerikanaca i Engleza.

2. Meksikanci jedu puno masno i imaju manje srčanih udara od Amerikanaca i Engleza.

3. Kinezi piju vrlo malo crnog vina i imaju manje srčanih udara od Amerikanaca i Engleza.

4. Francuzi i Talijani piju puno crnog vina i imaju manje srčanih udara od Amerikanaca i Engleza.

5. Nijemci piju puno piva i jedu puno masnih kobasica i imaju manje srčanih udara od Amerikanaca i Engleza.

ZAKLJUčAK:

Jedite i pijte što vam je drago, samo nemojte govoriti engleski:
izgleda da to ubija!!!

[Arwen]

15 nasvetov:


Ne misli, da lahko obrneš moškega.
Razen, če spi na boku.

Kaj narediti, če gre tvoj zaročenec skozi vrata?
Zapri jih!

Če so poslali na luno enega moškega...
...lahko bi poslali vse.

Ne pusti, da moški možgani pohajajo okrog...
...so premajhni, da bi bili sami tam zunaj.

Naj ti prevladujejo mlajši.
Tako ali tako ne dozorijo nikoli.

Moški so vsi isti...
Različne obraze imajo samo zato, da se razlikujejo.

Definicija samski moški:
Moški, ki je zamudil priložnost, da bi onesrečil žensko.

Ženske niso tiste,ki naredijo moške bedake...
V glavnem se držijo načela...naredi si sam!

Edini način, da spraviš moškega do kakšnega dela je...
...da mu rečeš, da je prestar za take stvari.

Ljubezen je slepa...
ampak zakon je izkušnja, katera ti odpre oči.

Otroci Izraela so tavali po puščavi 40 let.
Tudi v današnjih časih moški ne bo prosil za usmeritev.

Če te vpraša, katere knjige so ti všeč...
...hranilne.

Zapomni si, imeti smisel za humor...ne pomeni, da znaš pripovedovati vice...
Ampak, da se smejiš njegovim.


(prejeto po e-pošti)

[Amadeus]

Ali ste kdaj razmišljali zakaj ženske ne streljajo v javnih ustanovah, kot to vedno pogosteje počnejo razočarani in jezni moški?
Razne študije (in tudi zdrava pamet) namreč dokazujejo, da ženske ubijalskega besa nimajo v krvi. Zato časopise s streljanjem po šolah, delovnem mestu in drugih institucijah polnijo (skorajda izključno) moški.
Poglejmo, zakaj ženske nikoli ne bodo nenadzorovano streljale okoli sebe.

1. Televizija in računalniške igrice jih manj zanimajo, saj se bojijo, da se bodo zaradi sedenja zredile.

2. Zaradi nereda v torbici ne bi nikoli našle pištole.

3. V visokih petkah ne morejo bežati pred policijo.

4. Bojijo se, da bodo v časopisu izdali njihovo pravo starost.

5. Ženskam se "utrga" le, ko so razprodaje.

6. Le s težavo najdejo pravo pot.

7. Za ta dogodek nimajo kaj obleči.

8. Niso sposobne hkrati streljati in se po mobilniku pogovarjati z najboljšo prijateljico.

9. Pred javnimi ustanovami ni širokih parkirnih mest.

10. Na spletu niso našle podatka, koliko kalorij bodo pokurile med streljanjem.

11. Ko se napoveduje akcija, jih začne boleti glava.

[Amadeus]

Train station is where train stops.Bus station is where bus stops. My workstation is...

[Amadeus]

Filozofija Charles-a Schultz-a

Nauk, ki sledi kot
morala tega pisma, se
imenuje filozofija
Charlesa Schultza,
umetnika, ki je ustvaril
Charlieja Browna (lik iz
risanke).


Ne odgovarjajte na
postavljena vprašanja z
vso resnostjo, dovolj bo,
če si poskusite zamisliti
odgovore.


Samo preberite ta e-mail
do konca in dojeli boste
bistvo sporočila.


****************


1. Naštejte pet
najbogatejših ljudi na
svetu.


2. Naštejte zadnjih pet
zmagovalcev na tekmah
svetovnega pokala v
smučarskih poletih.


3. Poizkusite se spomniti
imena zadnjih petih Miss
Slovenije.


4. Naštejte deset oseb,
ki so dobile Nobelovo ali
Pulitzerjevo nagrado.


5. Naštejte vsaj pet
dobitnikov Oskarjev za
najboljšega igralca ali
igralko iz zadnjih pet let.

No, kakšen je rezultat?

Bistvo je v tem, da si
večina izmed nas ne
zapomni včerajšnje
senzacije.

Saj ti, ki se jih niste
mogli spomniti ali pa se
samo niste mogli spomniti
njihovih imen, niso
zgube; govorimo o
najboljših na svojem
področju.

Ampak aplavz utihne.
Slava zbledi.


Nagrade izgubijo sijaj.
Dosežki se pozabijo...

Zdaj pa še en (podoben)
kratek kviz, za dosego
boljših rezultatov:

1. Spomnite se vsaj treh
učiteljev, ki so vam kdaj
pomagali v šoli.

2. Naštejte tri
prijatelje, ki so vam
pomagali, ko vam je bilo
res hudo.

3. Spomnite se pet oseb,
od katerih ste se naučili
kaj pomembnega.

4. Spomnite se nekaj oseb,
ki so povzročile, da ste
se počutili pomembni.

5. Pomislite na pet
ljudi, s katerimi se
radi družite.

Ste takoj znali
odgovoriti na vsa
vprašanja?

Ali vam je sedaj lažje?

In še nauk tega kviza:
Ljudje, ki naredijo vaše
življenje bogato in
drugačno, niso tisti z
najvišjimi diplomami ali
najboljšimi rezultati,
niti tisti z največ
denarja ali najvišjimi
nagradami. To so
vsakdanji ljudje, ki jim
je veliko do vas, ki jim
ni vseeno, kaj se dogaja
z vami. Zato nikdar ne
pozabite teh ljudi!

[Amadeus]

Izvlečki iz knjige »Die broke« (Umrite v bankrotu)

Odnos do službe

Svojo službo jemljite kot vir dohodkov, ki vam bodo omogočili uresničevanje osebnih ciljev, ne pa da so osebni cilji zadovoljeni že s tem, ko hodite v službo.

Vaše delo ni vaše življenje; vaše delo je tisto, kar počnete, da bi si življenje omogočili.

Pozabite na varnost delovnega mesta.
Bolj ko menjavate službe, bolj verjetno je, da boste povečevali svoje dohodke. Vsa skrivnost je v tem, da si najdete novo službo, še preden vas odpustijo.

Nagrada za opravljeno delo je edino denar. Vse drugo lahko dobite drugje.

Ko gre za povišanje plače, si zapomnite, da vašo vrednost določa trg, ne pa zmožnost podjetja ali plača vaših nadrejenih.

Če si želite ljubezni in občutka, da nekomu pripadate, se obrnite na družino in prijatelje, ne pa na sodelavce, ki so se začasno znašli skupaj zaradi spleta okoliščin in naključja.

Če si želite samouresničitve, jo poiščite v stvareh, ki jih počnete poleg službe – bodite boljši partner, oče, sosed, prijatelj, državljan itd., ne pa da na vsak način želite postati najboljši računovodja v državi.

Ne upokojite se!

Upokojitev je imela smisel v času, ko je bila življenjska doba ca. 65 let, ko je bilo delo fizično naporno in je delovna storilnost s staranjem hitro upadala. Ko so v ZDA starost 65 let določili za upokojitveno dobo, je bila povprečna življenjska doba 63 let. Danes lahko pričakujete, da boste živeli 80-90 let, ob tem pa vaša aktivnost in produktivnost s staranjem ne bosta bistveno upadali. Če se upokojite pri 65 letih, ste se odločili za dve desetletji življenja plesti jopice in saditi rože. Če boste pristali na to počasno umiranje pri živem telesu, se boste odpovedali čudovitim možnostim za svojo osebno, poklicno in finančno rast. Na svoje življenje raje glejte kot na dolgo, nikoli končano pot, kot pa da se enačite z živalco, katere edini življenjski cilj je, da se mukoma priplazi do gnezda na robu puščave, kamor bo izlegla svoje edino jajce – in umrla. Pri 65 letih, in to samo zato, ker je nekoč nekdo tako odločil.

Umrite v bankrotu!

Dedovanje ima smisel le takrat, kadar gre za oprijemljivo vrednost, n.pr. družinsko kmetijo ali družinsko podjetje. Kadar pa gre za dedovanje denarja, zlata, nakita ali vrednostnih papirjev, ki s seboj ne prinaša nobenih obveznosti, nima nobenega smisla. Kopičenje bogastva vas pripelje v položaj, ko postane kakovost smrti pomembnejša od kakovosti lastnega življenja. Namesto da bi vzeli kaj zase, kopičite bogastvo, da bi ga zapravljali vaši otroci.

Dedovanje je tudi družbeno škodljivo. Bogastvo v nepremičninah je običajno zamrznjen kapital, ki zelo malo prispeva k učinkovitosti gospodarstva.

Potencialne dediščine načenjajo družino. Prepletanje finančnih interesov in čustev lahko zelo ogrozi odnose v družini. Nenadoma se vam lahko zgodi, da bo vaš sin vaš nakup jadrnice razumel kot jemanje denarja iz njegovega žepa, ne pa kot uresničitev vaših dolgoletnih sanj. In vi sami boste nedeljski obisk hčerke mogoče razumeli kot njeno skrb, kaj se dogaja z njenim deležem.

Dedovanje škodi dediču samemu, saj pričakovanje večje zapuščine načenja posameznikovo motivacijo za delo.

Namesto da si s kopičenjem bogastva ustvarjate jalove iluzije o nesmrtnosti, se raje domislite, kako ga pametno porabiti. Otrokom lahko pomagate, ko so mladi in pomoči najbolj potrebni. Namesto da dedujejo po vaši smrti, jih med počitnicami pošljite po svetu, dajte jih šolat na najboljše univerze, sodelujte z zagonskim kapitalom pri ustanavljanju otrokovega podjetja itd.

Seveda pa bo tudi vaše življenje veliko bogatejše, če se odpoveste kopičenju kapitala. Privoščite si daljša potovanja, prenovite svojo kuhinjo ali pa, preprosto, pojdite pogosteje s svojo ženo na večerjo ali gledališče. Zadnji ček, ki ga napišete, naj bo plačilo za pogrebno podjetje – po možnosti naj bo ček brez kritja! Samo smrt v bankrotu je dokaz, da ste živeli bogato življenje!!

[Amadeus]

Tako originalne in globoke! ugotovitve ZNANOSTI pa ze dolgo ne;)

Scientists have finally discovered
what is wrong with the human brain:

On the left side there is nothing right,
and on the right side there is nothing left.

[Arwen]

[Amadeus]

Sicer malo daljše, a gotovo poučno branje!

prof. dr. Miro Cerar


Degeneracija

Nedavno je v medije prišla novica, da inšpektorat za šolstvo
preiskuje, ali sta vodstvi osnovnih šol Danile Kumar in Prule kršili
zakonodajo, ker sta otrokom >>zaradi večkratnega skrajno nespoštljivega
odnosa do hrane in neupoštevanja pravil<< za en teden odvzeli pravico
do prejemanja kosila.

Pred nekaj desetletji, ko je bil v Sloveniji in marsikje drugod
spoštljiv(ejši) odnos do hrane vsaj med odraslimi še nekaj vsakdanjega
in normalnega, bi takšen ukrep osnovnih šol verjetno požel val
odobravanja, tako staršev kot predstavnikov (seveda takrat še
>>ideološko poenotenih<<) javnih institucij in medijev. Tokratni
>>demokratični<< odziv na omenjeni primer je (bil) drugačen. Različni
mediji izpostavljajo pravno spornost takega ukrepa. Šolski inšpektorat
je zato že sprožil ustrezno preiskavo. Večina staršev prizadetih otrok
se z ukrepom ne strinja, predstavniki varuha človekovih pravic in
nekateri javni komentatorji pa ugotavljajo, da gre tu za protipravno
in celo >>srednjeveško metodo discipliniranja učencev<<, ki >>po svoji
vsebini predstavlja obliko telesnega kaznovanja<< in nikakor >>ne spada
v ta čas<<. Po mnenju teh predstavnikov in komentatorjev takšne
sankcije niso učinkovite, pa tudi ne pravične in enake do otrok in
njihovih staršev, saj bogatejše družine svojim kaznovanim šolarjem
zlahka nadoknadijo manjko odvzetega obroka, za revnejše pa je takšna
kazen neprimerno bolj boleča, kar velja še posebej v primeru, če kot
nekakšna kolektivna kazen morebiti prizadene tudi otroka, ki je bil k
obmetavanju hrane zapeljan s strani sošolcev (in v tem smislu bolj ali
manj nedolžen).

Na tem mestu se ne želim spuščati v podrobnosti tovrstnih in drugačnih
komentarjev. Prav tako ne želim individualno (ad personam) izpostaviti
nobenega komentatorja in udeleženca nastale situacije oziroma primera.
Želim pa jasno povedati, da zgoraj navedeni odzivi na ta primer zaradi
svoje simptomatičnosti zaslužijo posebno pozornost. Osebno jih namreč
doživljam kot še en vidik DEGENERACIJE (izroditve, popačenosti)
slovenske mentalitete. Ob tem sem seveda prizadet, kajti če se bo ta
miselna in emocionalna degeneracija v sedanjem tempu nadaljevala, se
nam in našim potomcem ne piše nič kaj dobrega. Seveda pri tem ne gre
zgolj za neko slovensko posebnost, kajti podobni primeri in odzivi
nanje se dogajajo tudi marsikje drugod v evropskem in nasploh
zahodn(jašk)em svetu, kjer tako ali drugače opravičujemo, ali kažemo
nekakšno >>razumevanje<< za človeško objestnost in neumnost (od
španskega tradicionalnega uličnega obmetavanja s paradižniki, preko
vsakodnevnega zametavanja >>viška<< hrane, do javnega razlivanja mleka
ali uničevanja krompirja s strani razočaranih evropskih kmetov - če se
omejim le na nekaj primerov povezanih s hrano).

Vsa zadeva ima več razsežnosti. Ko pravim, da se nam ne piše nič
dobrega, ne mislim toliko na pravno in materialno razsežnost. Kot
pravnik se zavedam, da je lahko šolski ukrep prepovedi prejemanja
dnevnega obroka protipraven - tu prepuščam zadevo pristojnemu
inšpektoratu. Kot človek in izobraženec se zavedam, da naš materialni
svet boleha od številnih neizogibnih neuravnoteženosti (neenakosti),
med katere sodi tudi dejstvo, da na eni strani zemeljske oble ljudje
umirajo od lakote, na drugi strani pa imamo hrane preveč in zato celo
zbolevamo od preobjedenosti. Vsega tega se ne da enostavno preprečiti,
kajti - in od tu dalje govorim filozofsko - ta in mnoge druge
neuravnoteženosti oziroma neenakosti imajo svoj globlji življenjski
smisel in namen. Napeljujejo nas k učenju v procesu naše individualne,
partikularne in univerzalne samorealizacije. Toda če vseh teh
navideznih krivic in človeških bolezni že ne moremo enostavno
preprečiti ali odpraviti, je vsekakor človekov obči moralni, etični in
za verujočega tudi religiozni imperativ ta, da si na svoji miselni,
čustveni in duhovni ravni prizadeva razviti zavest o spoštovanju
vsega, kar nam omogoča življenje in razvoj.

V okvir tega imperativa sodi tudi zahteva po spoštovanju hrane. Toda
problem, ki ga obravnavam na tem mestu, ni v neprepoznavanju te
zahteve, kajti četudi smo v Sloveniji in drugod, kjer hrane (še) ne
primanjkuje, do nje zagotovo premalo spoštljivi, se vsaj ob resnejših
opozorilih le bolj ali manj zavemo njene vrednosti (seveda pa ni malo
tudi tistih, ki ne dosegajo niti te stopnje). Problem, ki ga tu
izpostavljam je v tisti naši nespameti, ki brezmejno podpira
objestnost in pomehkuženost. Tako našo lastno, kot tisto, ki jo
povzročamo svojim otrokom.

Če je že razumljivo, da sproži ukrep obeh osnovnih šol, ki sta
metalcem hrane za en teden prepovedali kosilo, takšne ali drugačne
pravne dileme, pa je kakršnokoli drugačno >>jamranje<< ali zgražanje nad
takšnim ukrepom ne le izrazito pretirano, pač pa tudi povsem zgrešeno.
Je izraz degeneracije naše intelektualne (zdravorazumske), emocionalne
in duhovne sposobnosti. Je izraz naše razvajenosti, lenobe in
najrazličnejših zavestnih in nezavednih ovir in strahov pred tem, da
bi v življenju napredovali. Je izraz odsotnosti poguma. Čeprav še
zdaleč nisem kak psihoanalitik, si bom dovolil trditev, da se v
takšnem obsojanju vzgojnega(!) ukrepa obeh šol skrivata slaba vest in
strah odraslih, da bi mogoče kdo utegnil tudi njim prepovedati kakšno
njihovo negativno razvado ali odvzeti kako nespodobno igračo.

Podobno se dogaja na raznih sejah senatov, odborov, komisij in drugih
zbornih teles, ko se obravnava kako nepošteno, koruptivno dejanje
kakega od >>kolegov<<, in večina prisotnih zre v tla ali v zrak ter išče
način, kako bi se dalo to neprijetnost čim prej in čim bolj elegantno
pomesti pod preprogo. Saj veste, kdo pa ni že v življenju storil kaj
slabega, in zakaj bi zdaj morali v zvezi s kolegi odpirati te >>boleče<<
rane - kajti naslednji na vrsti sem lahko jaz... Kako svetopisemsko.
Vendar z napako. Bruno v lastnem očesu namreč tako zgolj ignoriramo in
zgolj povečujemo svoj >>greh<<.

Če se vam zdi zgoraj zapisano prezapleteno, naj povem vse skupaj še na
preprost način: Prav je, da so >>mulcem<< prepovedali kosilo! Tudi jaz
bi ga svojima otrokoma, če bi se obmetavala s hrano. Že tako ali tako
jima dovolim preveč norčevanja iz nje. Verjetno zato, ker imam tudi
jaz v tem pogledu slabo vest. Tudi sam namreč vsakodnevno ne dosegam
tiste ravni spoštovanja hrane, ki jo - če se v to resno poglobim -
štejem za primerno. Če bi me kdo občasno kaznoval s kakim dnevom
posta, ker sem si recimo pripravil ali naložil preveč hrane in nato
preostanek vrgel v odpad, bi to kazen sprejel z odobravanjem, v
upanju, da bo tudi to pripomoglo k temu, da česa takega ne ponovim.
(Poleg tega je post še zdrav.)

Vsako pozivanje k iskanju sodobnejših vzgojnih ukrepov, ki bi uspelo
preprečiti takšno norčevanje iz hrane, je tu zgolj beg od lastne
(so)odgovornosti za te in druge neumnosti, ki se dogajajo v (naši)
družbi. Seveda sem tudi jaz za to, da si prizadevamo za boljše vzgojne
ukrepe. Toda, dokler jih ni, podpiram tudi takšne (seveda kot oče in
človek; ne pa kot pravnik - če so ukrepi protipravni). Če bi bili mi
starši bolj >>normalni<< in ne bi s pomočjo medijev in institucij (tudi)
v takšnih primerih učiteljem javno izpodbijali avtoritete, bi bila
šola lahko boljša, naši otroci pa bolj disciplinirani in lepše
vzgojeni. V takem primeru bi namreč potem, ko bi jih doma temeljito
>>slišali<< še od staršev, kazen odvzema obroka sprejeli kot upravičeno
in predvsem kot vzgojno(!).

Če kdo misli, da gre tu za telesno kaznovanje, ki sodi v srednji vek,
ga želim opozoriti, da naši otroci doživljajo kot hudo telesno in
psihično kaznovanje že to, da morajo v šoli sedeti več ur ter se učiti
matematike, slovenščine, biologije, kemije, fizike, tujih jezikov in
še česa. Zame je denimo marsikatera seja, ki ji službeno prisostvujem,
enaka psihofizičnemu mučenju... Kako pa je z vami? Ali vas šef kdaj
(>>srednjeveško<<) muči? Ali vas muči partner? Ali morebiti starši ali
otroci? Jih boste prijavili inšpektorju, ali vložili tožbo? Tistim, ki
v zvezi z začasno prepovedjo uživanja enega obroka govorijo o
(srednjeveškem) fizičnem mučenju, lahko rečem le to, da jim resnično
želim, da ne bi kdaj v življenju res doživeli kakega pravega mučenja.

Če so šolniki s tem, ko so otrokom prepovedali kosilo, zagrešili
protipravno dejanje (o čemer bo uradno oceno podal inšpektor in
morebiti še kdo), potem to pove več o neustreznosti prava kot odraza
našega vrednotnega sistema, kot pa o šolnikih, ki v takšnih primerih
še znajo normalno razmišljati in vzgajati. Ko recimo berem javne
zapise nekaterih komentatorjev, ki te šolnike umeščajo v srednji vek
ter, denimo, pravijo, da jih tudi s kosi namazanega kruha >>polepljene<<
stene jedilnic in ogromne količine hrane, ki jih šole zmečejo stran,
ne prepričajo v ustreznost ukrepa, potem se resnično zgrozim na kako
nizki stopnji dojemanja smo. Kako močno izgubljamo občutek za pravo
mero(!) in za prave vrednote.

Sicer pa, kaj lahko drugega pričakujemo v družbi, v kateri politične,
gospodarske in nekatere druge elite vsakodnevno neusmiljeno rušijo
etične in pravne standarde. V družbi, v kateri v vrhovih notorično
primanjkuje vrednotno pozitivnega zglednega ravnanja. Kaj lahko
pričakujemo v družbi, kjer vsakdo vidi zgolj pravice, pozablja pa na
svoje dolžnosti? Kaj lahko pričakujemo v družbi, kjer predsednik vlade
potoži, da s svojo plačo ne more preživeti? Kaj lahko pričakujemo v
družbi, v kateri starši učiteljem že vsakodnevno grozijo z inšpekcijo
in odvetniki? Ali ni vse to tudi mučenje? Ali ne bi vsem tistim, ki se
delajo norca iz >>belega kruha<< koristilo, da bi bili malo lačni in se
tako naučili bolj ceniti sočloveka in življenje? Ali ni tako, da nas
tudi narava, če se iz nje norčujemo, kaznuje z boleznijo ali vremensko
nadlogo?

Seveda bi lahko našteval še v nedogled. Tako kot bi lahko verjetno
tudi vi, ki vsak dan opažate vedno več nepoštenosti in čudaštev, ki
jih naša družba ne le tolerira, marveč pogosto celo vzpodbuja. Zato je
treba reči, vsaj v zgoraj navedenem in drugih skrajnih primerih, da
gre tu za degeneracijo. Vsaka milejša oznaka je pač evfemizem, ki nam
daje alibi za naše nadaljnje (toleriranje) raznih neumnosti, ki nam,
kot rečeno, ne prinašajo nič dobrega.

prof. dr. Miro Cerar
miro.cerar@pf.uni-lj.si