Bipolarna motnja razpoloženja - gradivo za delavnice

[trina]

1. DELAVNICA

Bipolarna motnja - simptomi in prepoznavanje

Izraz bipolarna motnja zajema kar nekaj oblik nihanja razpoloženja, ki povzroča težave. V večini primerov se tekom življenja izmenjujejo obdobja privzdignjenega, veselega, evforičnega razpoloženja (manija oz. hipomanija) ter obdobja potrtosti in znižane energije (depresija).

Simptomi manije in depresije pa so lahko med seboj tudi pomešani; takrat govorimo o mešani sliki. Mešana slika se najpogosteje kaže kot bolezenska potrtost in pospešena govorica, oseba pa ima polno načrtov in zamisli.

Bipolarna motnja se pojavlja pri 1,3 - 3,3% splošne populacije in je približno enako pogosta pri moških in ženskah.

V zgodovini so znani mnogi pomembni ljudje iz politike in sveta umetnosti, ki so imeli to motnjo. Bili so zelo ustvarjalni, kljub težavam, ki jim jih je občasno povzročala bipolarna motnja.

Slavni z BMR.jpg (17.38 KiB) Videno 2163 krat

Simptomi depresije

Depresivnih obdobij je v poteku BMR navadno bistveno več in so daljša kot manična obdobja. Posamezniki z BMR depresijo mnogo težje prenašajo, čeprav se zaradi posledic veliko bolj bojijo manije.
Simptomi so med seboj prepleteni in se med seboj ojačujejo.
Simptome depresije si najlažje predstavljamo, če jih razdelimo na posamezne skupine: simptomi depresije v mislih, telesni simptomi depresije, simptomi depresije, ki se kažejo v spremenjenem vedenju in depresivno čustvovanje. Na sliki so te skupine narisane kot trije krogi, ki se med seboj prepletajo in vplivajo drug na drugega.
Če bi skušala oseba z izkušnjo depresije narisati svojo depresijo, mogoče ne bi narisala vseh krogov enako velikih, ampak bi bil eden malo večji kot druga dva, zato ker so na primer depresivne misli obvladovale njeno doživljanje zelo dolgo časa.
Tudi preklop med vsemi tremi krogi je lahko večji ali manjši; kar pomeni, da so lahko simptomi s strani čustvovanja bolj ali manj izraženi.

Simptomi depresije.gif (7.68 KiB) Videno 2179 krat

MISLI
Sem nevreden - misli, da je oseba nevredna družbe drugih, pomoči, koristi, ...
Ni prihodnosti - misli, da za osebo ni nobene prihodnosti, da ni rešitve problemov, da bo vedno tako slabo...
Sem slab - misli, da je oseba slaba, da si ne more zaupati, da je sama kriva za svoje stanje ali za težave drugih.
Nima smisla - oseba misli, da nima smisla iskati pomoči in se truditi, da nima smisla delati, govoriti o težavah...
Ni mi pomoči - oseba misli, da ji nihče več ne more pomagati.
Misli na smrt - oseba pomisli na smrt, ki jo lahko ocenjuje kot možno rešitev vseh težav (lahko se stopnjuje do misli na samomor).
Depresivne blodnje - nerealne misli o propadu, uničenju, katastrofi...

TELO
Bolečine - po celem telesu, zlasti glavobol, bolečine v hrbtenici, v sklepih.
Utrujenost - občutek utrujenosti, ki ne mine po počitku, ampak je po počitku enako ali pa še slabše.
Mravljinci - občutek mravljinčenja po mišicah, v glavi.
Nemoč - občutek nezmožnosti za opravljanje dela ali celo gibanje.

VEDENJE
Jok - se pojavi spontano, lahko večkrat dnevno, oseba težko zadrži jok.
Umikanje v samoto - prej družabna oseba se drži zase in se umika dejavnostim z drugimi.
Poležavanje - preživljanje dnevov v neaktivnosti in brezciljnosti.
Opuščanje aktivnosti, ki so prej predstavljale zadovoljstvo in so za osebo pomembne.
Slaba skrb zase - opuščanje osebne nege ali skrbnosti pri oblačenju.
Nespečnost - zgodnje jutranje zbujanje, težko uspavanje ali pogosto nočno zbujanje.

ČUSTVA
Bolezenska žalost ali depresivnost - pretirani občutki prizadetosti in potrtosti, ki bistveno presegajo morebitne realne razloge, ki jih ima oseba v življenju.
Otopelost - nezmožnost razveseliti se.
Tesnoba - oseba se prestraši ob vsakem najmanjšem dogodku.
Napetost - občutek napetosti, razdražljivosti, ko osebo moti vsak najmanjši hrup.


Razgovor in naloga

1. Obkrožite simptome, ki so bili pri vas prisotni, oziroma dopišite tiste, ki manjkajo.

2. Slika depresije, s katero imam izkušnjo. (nariši 'svoje kroge')

3. Kadar prepoznavamo depresivne simptome pri sebi ali pri drugi osebi, je pomembno, da ugotovimo, kako so ti simptomi nastajali po vrsti, saj se lahko vse naslednje epizode začnejo enako. Pojavljanje posameznih simptomov je značilno za vsakega posameznika. Navadno se najprej pojavi en simptom, nato dva, nato trije, dokler se ne izrazi celotna slika.
Spomnili se bomo tudi, da se depresija ni pojavila hitro, ampak počasi.

Najprej napišite, kako so simptomi depresije nastajali po vrsti.

1. _____________________________________________________________________________________

2. _____________________________________________________________________________________

3. _____________________________________________________________________________________

4. _____________________________________________________________________________________

5. _____________________________________________________________________________________

6. _____________________________________________________________________________________

7. _____________________________________________________________________________________


4. Poskusite se spomniti, kdaj se je pojavil prvi simptom in koliko časa je minilo, da se je depresija pokazala v celoti? Ali je med prvim simptomom in celo sliko depresije minil dan, teden, mesec, več mesecev?

_______________________________________________________________________________________

5. Prve simptome navadno osebe in njihovi svojci podcenjujejo in šele določen simptom jih opozori, da je nekaj narobe. Kateri simptom je bil za vas znak, da je nekaj narobe z vami / s svojcem?

_______________________________________________________________________________________

6. Vsi simptomi depresije so neprijetni in slabšajo kakovost življenja.
Osebe, ki imajo izkušnjo z depresijo pravijo, da je nekatere simptome najtežje prenašati, navadno so to tesnoba, nemoč in utrujenost. Kateri simptom depresije ste vi ali vaš svojec najtežje prenašali?

_______________________________________________________________________________________

Zakaj je to pomembno vedeti?
Depresija se rada ponavlja in ker se navadno simptomi neopazno priplazijo, jih radi prezremo. Navadno se nova epizoda začne podobno kot prejšnje.

[trina]

Simptomi manije

Kadar gre za zelo blaga in kratka obdobja dobrega razpoloženja, posameznik ne pomisli, da je z njim kaj narobe. Prav tako ob kratkotrajni pretirani razburljivosti pač pomisli, da ima slab dan. Ko gre za dlje trajajoče in bolj izrazito privzdignjeno razpoloženje, pri katerem posameznik izgublja nadzor nad porabo denarja ali se zapleta v nepotrebne in zase škodljive prepire, najprej okolica pomisli, da je nekaj narobe. Zlasti, ko je posameznik prvič soočen s spremembo razpoloženja na ta način, si težko predstavlja, da njegova jeza ni upravičena ali da njegovo veselje nima razloga.

Simptomi so med seboj prepleteni in se med seboj ojačujejo.
Simptome manije si najlažje predstavljamo, če jih razdelimo na posamezne skupine: simptomi manije v mislih, telesni simptomi, simptomi manije, ki se kažejo v spremenjenem vedenju in čustvovanju. Na sliki so te skupine narisane kot trije krogi, ki se med seboj prepletajo in vplivajo drug na drugega.
Če bi skušala oseba z izkušnjo manije narisati svojo manijo, mogoče ne bi narisala vseh krogov enako velikih, ampak bi bil eden malo večji kot druga dva, zato ker so na primer manične misli obvladovale njeno doživljanje zelo dolgo časa.

Simptomi manije.gif (15.46 KiB) Videno 2161 krat

MISLI
Zelo živahno mišljenje - misli kar prehitevajo, naval idej, mnogo načrtov
Slaba pozornost
Pozabljivost
Precenjevanje svojih sposobnosti
Zelo visoka samozavest, ki je največkrat povsem pretirana
Velik optimizem
Veličinske blodnje (ekspanzivne, grandomanske) - nerealne ideje o lastni posebni moči, pomembnosti, sposobnostih, poslanstvu, itd.)

TELO
Veliko energije - občutek moči
Mišična napetost
Zelo dobro počutje
Zmanjšana občutljivost za bolečino
Pomanjkanje občutka za utrujenost, kljub povečani telesni dejavnosti in pomanjkanju spanja

VEDENJE
Večja zgovornost - pomeni, da posameznik govori več in navadno tudi glasneje, dotika pa se tudi vsebin, ki bi se jim običajno izognil
Zmanjšana potreba po spanju - pomeni, da posameznik spi nekaj ur manj kot navadno, lahko pa celo zdrži povsem brez spanja nekaj dni, ne da bi čutil utrujenost
Pretirana motorična aktivnost - ne da bi se posameznik utrudil, je dejaven bolj kot sicer
Opuščanje dejavnosti, ki so za osebo nujne in koristne - posameznik opusti dejavnosti, ki so obvezne, nujne in pričakovane in podcenjuje pomen svojega početja (ne gre v šolo, ne napravi naloge, ne gre v službo, ne plača računov, ne opravi obljubljenega, se ne drži dogovorov in podobno)
Tvegana, nepremišljena dejanja glede denarja, novih poznanstev, poskušanja različnih psihoaktivnih substanc, izostajanja od doma, itd.
Izbruhi jeze in napadalnost, kadar ne gre vse po trenutnih nagibih ali po trenutnih načrtih
Pretirano zapravljanje denarja in slaba skrb za svoje stvari (podarjanje svojih predmetov, tudi če so večje vrednosti)
Igre na srečo
Povečana želja po spolnosti
Prevelika zaupljivost in netaktnost v odnosih z drugimi ljudmi
Povečana želja po druženju z različnimi ljudmi

ČUSTVA
Bolezenska veselost, sega lahko do občutka, da ni nobene težave, ki bi je ne znal rešiti
Razdražljivost, prepirljivost
Tesnoba - oseba se prestraši ob vsakem najmanjšem dogodku
Jezavost - osebo hitro vse ujezi


Razgovor in naloga

1. Obkrožite simptome, ki so bili pri vas prisotni, oziroma dopišite tiste, ki manjkajo.

2. Slika manije, s katero imam izkušnjo. (nariši 'svojo sliko')

3. Katere simptome ste prepoznali pri sebi (obkrožite ali dopišite) in kako so ti simptomi nastajali po vrsti?

1. _____________________________________________________________________________________

2. _____________________________________________________________________________________

3. _____________________________________________________________________________________

4. _____________________________________________________________________________________

5. _____________________________________________________________________________________

6. _____________________________________________________________________________________

7. _____________________________________________________________________________________


4. Kako hitro se je razvila manija? Dnevi, tedni, meseci?

_______________________________________________________________________________________

5. Kaj se je najprej pojavilo in je bilo znak, da je nekaj narobe?

_______________________________________________________________________________________

6. Kateri simptom je najteže prenašati?

_______________________________________________________________________________________

[trina]

Mešana slika

Pri BMR posamezniki v depresiji pogosto navajajo vsaj enega od simptomov, ki je značilen za manijo (npr. pospešeno razmišljanje) ali pa v maniji kakšnega od simptomov, ki je značilen za depresijo (npr. hitro jih je mogoče spraviti v jok), a to še ni prava mešana slika. Pri mešani sliki gre za stanje, ko so hkrati prisotni simptomi manije in depresije, posameznik pa je zaradi tega precej negotov.

Značilno za mešano sliko je, da se med seboj prepletajo tako simptomi manije (pospešene misli, siljenje h govoru, jeza, grandioznost in povečana energija, pogosta je tesnobnost) kot simptomi depresije (brezup, občutki ničvrednosti, obupanost, razmišljanje o smrti in samomoru).

Razgovor in naloga

Če imate izkušnjo z BMR, pomislite, ali ste doživeli mešano sliko in vpišite, kateri simptomi so bili pri vas prisotni.

Mesana_slika.gif (4.33 KiB) Videno 2151 krat

Kako hitro se je razvila mešana slika? Dnevi, tedni, meseci?

__________________________________________________________________________________________

Kaj se je najprej pojavilo in je bilo znak, da je nekaj narobe?

__________________________________________________________________________________________

Kateri simptom je najteže prenašati?

__________________________________________________________________________________________


Bipolarni motnji pridruženi simptomi in motnje

1.Zloraba alkohola, pomirjeval, marihuane in drugih drog (heroin, kokain, amfetamini, ekstazi, LSD).
2. Pretirano kajenje tobaka.
3. Obsesije (prisilne misli, ki so moteče in se jih ne moremo znebiti) in kompulzije (prisilna dejanja, za katera vemo, da so nesmiselna, pa ne moremo prenehati z njimi) so značilni simptomi obsesivno-kompulzivne motnje.
4. Socialna fobija je strah pred množico ljudi, nastopanjem in izpostavljanjem v javnosti

[trina]

2. DELAVNICA

Značilnosti in vzroki bipolarne motnje

Značilnosti

nihanje_razpolozenja.gif (5.98 KiB) Videno 1496 krat

Nihanje med modrimi črticami (modra krivulja) ponazarja običajno spreminjanje razpoloženja. To nihanje je značajska poteza posameznika, odvisno pa je tudi od zunanjih okoliščin (ob veselih dogodkih smo veseli, ob žalostnih žalostni).

Nihanje med zelenimi črticami, včasih pa tudi preko zelenih črtic (oranžna krivulja) prikazuje večja nihanja razpoloženja pri drugih duševnih motnjah, kjer pa to ni osnovna težava (npr. hiperaktivnost z motnjo pozornosti).

Nihanje razpoloženja, ki daleč presega zelene črtice in sega od depresije do manije, je značilnost BMR. Zelena črta ponazarja mejo, ko ima oseba zaradi nihanja razpoloženja težave v vsakodnevnem življenju (npr. ne more opravljati dela, ker je depresivna ali nezbrana zaradi pretirane veselosti - hipomanije ali manije).

Večinoma izmenjavanje depresije in manije ni tako hitro in v času življenja lahko posameznik oceni, da je doživel nekaj obdobij privzdignjenega, veselega, evforičnega razpoloženja (manija oz. hipomanija) ter obdobja potrtosti in znižane energije (depresija). Potek bolezni je različen od posameznika do posameznika, velja pa nekaj splošnih zakonitosti:
- obdobij manije je v povprečju manj kot depresivnih,
- obdobja manije so v povprečju tudi krajša (manija traja povprečno 6 tednov, depresija pa 12),
- v povprečju se pojavi eno obdobje na leto.

Začetek bolezni oz. prva epizoda se najpogosteje pojavi med 15. in 19. letom ter 20. in 24. letom. Pri ženski populaciji so pri prvem obisku zdravnika najbolj pogosto prisotni simptomi depresije, pri moški populaciji pa simptomi manije.


Razgovor in naloga

Koliko različnih obdobij sem doživel do sedaj?
Depresije: ________
Manije: ________
Mešane slike: ________

Koliko časa običajno trajajo?
Depresija: ________
Manija: ________
Mešana slika: ________

Kako pogosto se pojavljajo obdobja izrazito spremenjenega razpoloženja?

____________________________________________________________________________________


Na podlagi zgornjih podatkov lahko v časovni trak vrišemo pretekle epizode tako, da z odklonom navzgor ali navzdol prikažemo vrsto epizode (depresija navzdol, manija navzgor), izraženost epizode (1 = blaga, 2 = zmerna, 3 = huda) in trajanje epizode, z njihovim medsebojnim razmikom pa trajanje umika simptomov.

potek_BMR.gif (16.35 KiB) Videno 1485 krat

[trina]

Vzroki za razvoj in vzdrževanje BMR

1. Dejavniki, zaradi katerih je oseba bolj dovzetna za razvoj BMR

BMR je dedna, vendar je proces dedovanja zelo zapleten. Pri dedovanju naj bi sodelovalo veliko genov, ki vsak zase malo prispevajo k nastanku.

Podedovana nagnjenost še ne pomeni, da se pri posamezniku motnja dejansko lahko razvije.

Družinske študije kažejo od 8- do 18- krat večje tveganje za katerokoli razpoloženjsko motnjo pri potomcih oseb z BMR. Pri enem staršu z BMR je verjetnost, da bo ta izražena tudi pri potomcih, 25%, pri potomcih obeh staršev z BMR je verjetnost od 50% do 75%. Pri starših oseb z BMR pa so v 50% našli depresivno motnjo.
Spremembe v naših genih pa nastajajo tudi na novo in pri mnogih osebah z BMR ni nikogar v družini, ki bi imel BMR.

Svoje življenje si lahko predstavljamo kot čolniček, ki pluje po vodi. Občutljivost za nastanek BMR lahko prikažemo z utežjo (zelene barve), ki je obešena pod čolnom - sem spadajo prirojena nagnjenost, pojavljanje bipolarne motnje v družini - lažja kot je utež, torej manjša kot je občutljivost, več tovora lahko čoln pelje.

colnicek.gif (707 bajtov) Videno 1479 krat

2. Dejavniki, ki sprožijo BMR

Pri BMR gre za določene majhne spremembe v živčnem sistemu, zelo veliko pa prispevajo tudi dejavniki iz okolja, ki predstavljajo za posameznika prevelik stres. Stres pomeni kakšno koli porušenje ravnovesja v živem organizmu in le kadar je stres prehud in kadar gre za preobčutljivost posameznika, lahko nastanejo težave.
Tako bipolarno motnjo razumemo kot povečano občutljivost za določene stresorje iz okolja: neurejene odnose in težave v medosebnih odnosih doma, v službi, med prijatelji ter različne druge stresne situacije. Prav tako je povečana občutljivost na pomanjkanje spanja in na različne psihoaktivne snovi.
- Biološki stresorji: npr. zloraba in odvisnost od psihoaktivnih substanc, huda telesna bolezen, zastrupitve, pomanjkanje spanja itd.
- Psihološki stresorji: npr. nova čustveno pomembna zveza, zavrnitev s strani vrstnikov, lastne vrednote in pričakovanja, ki osebo pripeljejo do razočaranja itd.
- Socialni stresorji: npr. menjava okolja, nova služba, menjava stopnje šolanja (prehod iz osnovne v srednjo šolo oziroma s srednje šole na fakulteto), nove obremenitve itd.


3. Dejavniki, ki vzdržujejo BMR

Ti dejavniki so včasih enaki tistim pod točkama 1 in 2, dodatno pa se pridružijo še težave, ki nastanejo zaradi BMR same, ko človek zaide v dodatne težave zaradi posledic bolezni:
- zloraba in odvisnost od psihoaktivnih snovi
- težave v družini
- težave na delovnem mestu
- brezposelnost
- denarne težave
- in druge težave.

Med dejavniki, ki vzdržujejo pretirano nihanje razpoloženja, je na prvem mestu zloraba in odvisnost od psihoaktivnih snovi, zlasti je pogosta zloraba alkohola, pomirjeval, marihuane in drugih prepovedanih drog, kot so heroin, LSD, kokain, amfetamini in ekstazi.
Psihoaktivne snovi so nevarne, ker ponujajo hitro in enostavno rešitev. Po zaužitju osebo umirijo, pomirijo, nudijo ugodje, ali pa na drugi strani osebo aktivirajo, ji dajo občutek moči in povečajo njene običajne sposobnosti.
Vendar dolgoročno dodatno zmanjšajo ravnotežje kemičnih prenašalcev v možganih in s tem pospešijo razvoj nihanj razpoloženja - to je depresije ali manije.


4. Slika poteka BMR in možnosti izida

Tovor (rdeče barve), ki ga čoln nosi, predstavlja stres. Sprožilni dejavnik je preveliko breme, ki povzroči potopitev čolna pod gladino vode. Pri bolj občutljivih ljudeh lahko že manjše obremenitve povzročijo, da se ravnovesje čolna zamaje in začne toniti. Takrat se pojavijo simptomi BMR in dobro bi bilo poiskati pomoč. Potopitev čolna ponazarjajo težave, ki jih ima posameznik v vsakodnevnem življenju zaradi BMR. Z ustrezno pomočjo bi posameznikov čoln spet splaval na površino vode, čeprav je še vedno preobčutljiv na strese - a sedaj ve, na katere (UGODEN IZID).
Pri nekaterih posameznikih se razvijejo dejavniki, ki BMR vzdržujejo. Takrat dvig čolna na površje preprečuje preveliko breme (rumene barve), ki ga predstavlja posledica bolezni, ki se dodatno obesi na čoln. Nihanje razpoloženja je stalno prisotno, oseba pa je izpostavljena stalnim stresorjem (denarne težave, težave v službi, težave v družini). A tudi takšno stanje je mogoče rešiti.

colnicki.jpg (21.93 KiB) Videno 1484 krat

Razgovor in naloga

Kateri dejavniki so bili prisotni pri vas?
Povečana občutljivost:

_______________________________________________________________________________________________

Obremenitve, ki so sprožile izrazito spremembo razpoloženja:

_______________________________________________________________________________________________

Dejavniki, ki morebiti vzdržujejo pretirano nihanje razpoloženja:

_______________________________________________________________________________________________

Opišite, s katerimi psihoaktivnimi snovmi ste se že večkrat srečali ali jih pogosto uporabljate, ter katere pozitivne in negativne učinke teh snovi ste zaznali:

psihoaktivna snov: pozitivni učinki/negativni učinki:

_______________________________________________________________________________________________


Razgovor in naloga za domov
Dnevnik: beleženje razpoloženja

Prepoznavanje lastnega stanja z beleženjem razpoloženja v posebne razpredelnice je koristno, saj pripomore k razumevanju same motnje in hitremu ukrepanju v primeru poslabšanja.

Razpoloženje merimo in beležimo z znakoma + in -:
0 je normalno razpoloženje, katerega nihanje ne gre preko modre črte;
- je blago depresivno razpoloženje, ko je zjutraj težko vstati in težko delati, a s težavo vseeno zmorete;
-- je zmerno depresivno razpoloženje, ko tudi s težavo niste zmogli normalnega obsega dela;
--- je hudo depresivno razpoloženje, ko niste zmogli nobenega dela;
+ je blago privzdignjeno razpoloženje, v katerem ste zmogli delo brez težav;
++ je zmerno privzdignjeno razpoloženje, ko ste imeli pri delu z ljudmi že težave;
+++ je hudo manično razpoloženje, ko dela niste mogli opraviti, z ljudmi pa ste imeli nenehne težave.
Če pa je razpoloženje med depresivnim in maničnim (mešana slika), ocenite, koliko je izražen vsak del posebej in ju tako tudi zabeležite z znaki (npr++--).

[trina]

3. DELAVNICA

Zdravljenje bipolarne motnje: zdravila

KAKO DELUJE ZDRAVLJENJE?

Kemični prenašalci
V naših možganih se nahaja na milijone živčnih celic, ki med seboj komunicirajo preko posebnih stikov med celicami - sinaptičnih povezav. V sinaptičnih špranjah se nahajajo različni kemični prenašalci, ki jih izločajo živčne celice in se vežejo na membrano živčnih celic na posebna receptorska mesta.

sinapsa.gif (1.26 KiB) Videno 1518 krat

Najpomembnejši prenašalci v možganih, povezani z motnjo razpoloženja, so:
- dopamin,
- serotonin,
- noradrenalin.

Biološka osnova bipolarne motnje je v nestabilnosti dopaminskega sistema, zaradi česar se porušita serotoninski in noradrenalinski sistem, ki delujeta premalo. Posledica so simptomi (zlasti tesnoba, depresija, razdražljivost) in nihanje razpoloženja.

Cilj zdravljenja je doseči normalno nihanje razpoloženja, tako da oseba ne bo več imela težav. Z zdravili 'popravljamo' nepravilno delovanje prenašalcev in tako zmanjšujemo simptome ter dolgoročno preprečimo pretirano nihanje razpoloženja - razpoloženje stabiliziramo.


Razgovor

Imam izkušnje z naslednjimi zdravili:

_________________________________________________________________________________________

Za zdravljenje bipolarne motnje uporabljamo naslednje skupine zdravil:
- stabilizatorji razpoloženja,
- antipsihotiki,
- antidepresivi,
- pomirjevala, uspavala.

1. Stabilizatorji razpoloženja
Po ne povsem znanem mehanizmu uravnavajo razpoloženje tako, da preprečujejo pretirano nihanje razpoloženja in s tem pojav ponovne epizode manije, depresije ali mešane epizode.
- Delujejo tudi antimanično in antidepresivno.
- Njihov učinek je 'zakasnjen' in se pokaže šele po 2-4 tednih rednega jemanja!
- Litij je najstarejši stabilizator, poznan že preko 100 let, kot stabilizator uporabljan preko 50 let. Deluje tako, da uravnava več živčnih prenašalcev v možganih.
- Antiepileptiki: njihova uporaba izhaja iz teorije, da je bipolarna motnja v bistvu temporalna epilepsija - delujejo zaščitno na možganske celice in jih 'stabilizirajo'.

2. Antipsihotiki
- Klasične antipsihotike zaradi hitrega pomirjevalnega učinka uporabljamo za hitro umirjanje v manični ali mešani epizodi.
- Atipične (novejše) uporabljamo tako za zdravljenje posamezne epizode kot za preprečevanje ponovitev in stabilizacijo razpoloženja. Njihov učinek je tudi 'razpršen' na uravnavanje več različnih živčnih prenašalcev v možganih.

3. Antidepresivi
- Zvišajo koncentracijo nekaterih živčnih prenašalcev v možganih (serotonin, noradrenalin) in s tem povečajo aktivnost določenih predelov možganov.
- Učinkujejo z 'zamudo' šele po 3-6 tednih rednega jemanja!

4. Pomirjevala in uspavala
- Uporabljamo jih kot dodatna zdravila za umirjanje in uspavanje v akutni fazi zdravljenja.
- Uporabljati jih smemo samo krajši čas!
- Ne preprečujejo ponovitve in ne stabilizirajo razpoloženja.
- Njihova nepravilna raba vodi v odvisnost!


Razgovor in naloga
Zdravila, s katerimi imam izkušnje, lahko sedaj razdelim po skupinah glede načina učinkovanja:

stabilizatorji razpoloženja:

__________________________________________________________________________________________

antipsihotiki:

__________________________________________________________________________________________

antidepresivi:

__________________________________________________________________________________________

pomirjevala in uspavala:

__________________________________________________________________________________________


Zdravljenje bipolarne motnje je razdeljeno na zdravljenje akutne faze (manije, depresije, mešane epizode) in na preprečevanje ponovitev. Zdravljenje z zdravili je zahtevno, saj je največkrat potrebna kombinacija različnih zgoraj naštetih zdravil.

Katera zdravila se uporabljajo v posamezni fazi?

Depresija:
- antidepresivi + stabilizatorji razpoloženja;
- antidepresivi + atipični antipsihotiki;
- antidepresiv ukinemo takoj po umiku depresije, da ne sprožimo manije.

Manija:
- stabilizatorji razpoloženja;
- antipsihotiki: klasični, atipični;
- antipsihotiki + stabilizatorji razpoloženja.

Mešana slika:
- atipični antipsihotiki + stabilizatorji razpoloženja + antidepresivi.

Preprečevalno zdravljenje:
- stabilizatorji razpoloženja;
- stabilizatorji razpoloženja + atipični antipsihotiki.

Zaradi zapletenega zdravljenja in kombinacije zdravil je potrebno natančno slediti navodilom lečečega zdravnika in se izogibati jemanju zdravil na lastno pest ali 'po potrebi'. Jemanje zdravil naj bo redno in vedno v dogovoru z zdravnikom !
Nekatera zdravila namreč povzročajo odvisnost, hujšo od tiste od alkohola in prepovedanih drog. To so zlasti pomirjevala in uspavala (benzodiazepini). Pa tudi druga zdravila so psihoaktivne snovi, ki v primeru nepravilne uporabe negativno vpilvajo na nihanje razpoloženja!

Vsako zdravilo ima tudi neželene učinke. Da bi bili ti čim manj moteči, je potrebno zdravniku vedno povedati o njih in se z zdravnikom dogovoriti, kako bi jih zmanjšali. Najslabše je, če o njih ne poveste zdravniku in sami prenehate jemati zdravilo!

Neželjeni učinki zdravljenja z zdravili:
1. slabost, vrtoglavica so lahko težave prve dni po začetku jemanja novejših antidepresivov in po nekaj dneh minejo sami od sebe. Preprečujemo ju s počasnim uvajanjem zdravila in postopnim zviševanjem odmerka;
2. težave z gibanjem, okorelost, tresenje so posledica delovanja predvsem klasičnih antipsihotikov na gibalni sistem. Preprečujemo jih z Akinetonom;
3. nemir, akatizija se pojavlja pri zdravljenju z antipsihotiki, zlasti pri mlajših moških samo v začetku zdravljenja. Preprečujemo ga s prilagoditvijo odmerka antipsihotika in benzodiazepini;
4. povečan apetit, zviševanje telesne teže se pojavlja zlasti pri atipičnih antipsihotikih in stabilizatorjih razpoloženja. Preprečujemo ju z dieto in redno telesno aktivnostjo;
5. menstrualne motnje pri ženskah in motnje potence pri moških;
6. antipsihotiki in stabilizatorji razpoloženja lahko (redko) vplivajo na krvne in jetrne celice, zato je potrebna pogostejša (mesečna) kontrola krvi. Ob znakih nepravilnega delovanja pravočasno ukinemo zdravilo.


Razgovor in naloga za domov

Moja zdravila zdaj:

zdravilo/namen jemanja/odmerek

__________________________________________________________________________________________

Izkušnje s 'samozdravljenjem' z zdravili - pozitivne in negativne:

__________________________________________________________________________________________

Katera zdravila sem jemal/a na lastno roko ali v večjih količinah kot so mi bila predpisana z namenom, da bi se počutil/a bolje:
ime/namen jemanja/odmerek

__________________________________________________________________________________________


Dnevnik:
v okence pod nazivom zdravila vpišemo zdravila, ki nam jih je predpisal zdravnik ali psihiater. Vsak dan označimo okence z oznako zdravila, da preverimo, ali smo vzeli predpisana zdravila. Lahko dopišemo še dodatna zdravila, ki smo jih vzeli (npr., če si v dogovoru z zdravnikom dnevno prilagajamo odmerek nekega zdravila glede na razpoloženje).

[trina]

4. DELAVNICA

Zdravljenje bipolarne motnje: kako si lahko pomagam sam/a: depresija

'Začarani krog' pri bipolarni motnji pojasni, zakaj se težave lahko kopičijo (breme na čolnu, ki nikakor ne more splavati na površino ). Prav tako pa pojasni, kje posameznik lahko sam ukrepa.

krog.jpg (69.18 KiB) Videno 1416 krat

Posameznik lahko obrne začarani krog sebi v prid tako, da se nauči prepoznavati prve znake depresije in manije.
Prav tako se posameznik mora naučiti čim boljših strategij spopadanja s stresom. Priporoča se psihoterapevtsko vodenje.


Razgovor in naloga

Dopolnite zgornjo sliko s podatki, ki veljajo za vas.

Prepoznavanje prvih znakov depresije

Obdobje prvih znakov je zelo pomembno za preprečevanje ponovitve epizode, ker lahko z
enostavnimi ukrepi preprečimo razvoj epizode.

Najpomembnejše je prepoznavanje za posameznika značilnih, lastnih prvih znakov manije in
depresije, ker je značilno, da se ob vsaki ponovitvi ponavljajo v enaki, individualni obliki.

Primer: Neka pacientka je opazila, da nekaj dni preden zapade v depresijo nima več volje brati
pravljice za lahko noč svojemu vnučku.

Najpogostejši prvi znaki depresije so:
- izguba interesa za aktivnosti ali ljudi
- nesposobnost odložiti skrbi ali strahove
- motnje spanja (nočno prebujanje)
- žalost, gre na jok


Razgovor in naloga

Moj osebni prvi znak depresije je:

_________________________________________________________________________________


Strategije spoprijemanja s prvimi znaki depresije

Nekateri ljudje sami oblikujejo strategije spoprijemanja s prvimi znaki depresije, vendar niso
vse strategije enako dobre in primerne.

Dobre:
- organizirati se in se zaposliti,
- poiskati si podporo in iti v družbo,
- zmanjšati negativno razmišljanje tako, da se oseba bolj zaposli,
- prepoznati nerealne misli in razmisliti, ali je vredno toliko skrbeti za stvari,
- vzdrževati vsakodnevne obveznosti,
- rekreirati se, skrbeti za kondicijo,
- obiskati zdravnika, psihiatra.

Slabe:
- ostati v postelji in upati na izboljšanje,
- izogibati se družabnim stikom,
- slabo skrbeti zase,
- poglabljati se v nerealna negativna razmišljanja,
- opuščati aktivnosti,
- vzeti uspavala, pomirjevala, alkohol, droge,
- narediti nič.

Majhne spremembe vedenja v spodbudno smer so dobrodošle: npr. pri depresivni osebi, ki je utrujena, veliko poležuje, slabo skrbi zase, je dobro, če si zjutraj, ko vstane, pripravi zajtrk in kavo in tako lažje začne dan, saj je nekaj že storila zase.


Razgovor in naloga

Kaj sam naredim, ko se pojavijo prvi znaki depresije (ki sem jih prepoznal v prejšnji nalogi), da jih obvladam?

_________________________________________________________________________________________

Kaj bi lahko naredil/bom naredil v prihodnje, da bom prve znake depresije lažje obvladal?

_________________________________________________________________________________________

Ob pojavu depresije se tudi močno zveča samomorilna nevarnost. Brezup in samomorilne misli sta običajna simptoma depresije. Ko se tema pridružijo še tesnoba, razdražljivost in nespečnost, se samomorilna nevarnost še poveča. Takrat je najbolje zateči se k zdravniku in mu povedati za te simptome in samomorilne misli. Ta vam bo predpisal ustrezna zdravila, ki bodo zmanjšala samomorilno nevarnost. Takrat je potrebno uvesti tudi določene zaščitne ukrepe, kot je povečan nadzor. Dobro si je že vnaprej izbrati osebo, ki ji zaupamo, da se nanjo obrnemo v samomorilni stiski.

Moja zaupna oseba: ________________________________________________________________________


STOP tehnika

Samomorilne misli sami poskušamo prekiniti s STOP tehniko. To je preprosta metoda, ki se je naučimo in jo vadimo v odsotnosti samomorilnih misli, da bi jo lahko učinkovito uporabili, ko se želimo samomorilnih misli znebiti.
Najprej zaprite oči in si predstavljajte najbolj grozen dogodek v vašem življenju. Kaj čutite?
Dobro se vživite v občutke tesnobe in žalosti.
Sedaj glasno recite STOP in plosknite z rokama!
Nato se z zaprtimi očmi spomnite najbolj prijetnega dogodka v vašem življenju. Kaj sedaj čutite? Dobro se vživite v prijetne občutke. Čutite olajšanje?
Če boste dobro natrenirali to tehniko, boste samo z izrekom besede STOP pregnali črne misli.


Zgodba

Naslednja kratka zgodbica nas bo naučila, kako se obnašamo do sebe, ko zapademo v depresijo, in kako bi se morali obnašati, da bi zmanjšali verjetnost ponovitve depresije.
Mali Janezek trenira nogomet, je golman. Ta dan nasprotnik usmeri močno žogo proti njegovemu golu, žoga se približuje, je vse bliže…in se izmuzne njegovim rokam ter pristane v golu. Gol za nasprotnika!
Trener se lahko na to odzove na več načinov:

Trener A se zdere na Janezka, ker ni branil gola, in mu zagrozi, da ga bo poslal na klop, če se to zgodi še enkrat. Po tem Janezek obstane pred golom prestrašen, napet, komaj zadržuje jok, v očeh se mu že nabirajo solze. Ob naslednjem napadu sploh ne vidi žoge, vidi kar štiri, je ves v krču in žoga najverjetneje ponovno zadene gol. Po takšnem treningu bo Janezek doma zabrisal opremo v kot, se zavlekel v posteljo in jokal. In pred naslednjo tekmo se bo pritoževal, da ga boli trebuh in ne bo hotel na tekmo.

Trener B po prvem golu pride do Janezka in mu reče: “No, ta ti je ušla. Zdaj me poslušaj. Žoga se vedno zdi dlje, kot v resnici je, ko se ti približuje. Poleg tega je lažje teči žogi naproti kot se umikati nazaj proti golu. Zato bi rad, da naslednjič stečeš proti žogi in jo prestrezaš z rokami v zraku, ker tako pokriješ večji del gola. Poglejva, kako ti bo zdaj šlo!
Kako se zdaj počuti Janezek?

______________________________________________________________________________________

Če bi bili vi Janezkovi starši in bi želeli, da Janezek nekoč pride v prvo ligo, bi gotovo izbrali trenerja B, ker ga ta uči, kako izboljšati tehniko. Tudi če ne bi imeli takšne ambicije glede Janezka, bi vseeno izbrali trenerja B, ker bo Janezek ob tem bolj užival kot ob trenerju A.

Torej bi v vsakem primeru izbrali trenerja B. Kaj pa mi v vsakdanjem življenju? Redko
izberemo trenerja B, ko se pogovarjamo s sabo! Spomnite se svoje zadnje napake. Kaj ste si rekli? Ste rekli:”Kako sem lahko to naredil, neumnež, nesposobnež sem!”
To so besede trenerja A. In na nas učinkujejo približno tako, kot na Janezka.
Kaj občutite? Kaj naredite?

_________________________________________________________________________________________

Tak način treniranja nas ne bo pripeljal do boljših rezultatov ali boljšega počutja. Naslednji teden prisluhnite svojemu “notranjemu trenerju”, kako vas trenira. Če zaslišite
trenerja A, se spomnite te zgodbe in ga poskušajte zamenjati s trenerjem B.

Naloga za domov:
Napišite svoje izkušnje, ko boste naslednji teden 'zamenjali trenerja':

_________________________________________________________________________________________


Dnevnik:
Najpogostejši prvi znak ponovitve bolezni je moteno spanje, zato je pomembno, da smo vsakodnevno pozorni na spanje. Hkrati je dobro spanje (dovolj dolgo in ponoči!) pomemben varovalni dejavnik pred ponovitvijo bolezni. Vsak dan zabeležite spanje v dnevnik: od kdaj do kdaj ste ponoči neprekinjeno spali (ne štejemo prekinitve krajše od pol ure).

[trina]

5. DELAVNICA

Zdravljenje bipolarne motnje: kako si lahko pomagam sam/a: manija

Prepoznavanje prvih znakov manije

Prvi znaki so najzgodnejši znanilci pojavljanja manične ali depresivne epizode. Njihovo trajanje je lahko zelo različno, vendar je v povprečju obdobje zgodnjih znakov manije daljše kot pri depresiji.

Najpogostejši prvi znaki manije so:
- zmanjšana potreba po spanju,
- več k ciljem usmerjenega vedenja,
- razdražljivost,
- povečana družabnost,
- bežeče misli,
- povečan optimizem.

Najpomembnejše je prepoznavanje za posameznika značilnih, lastnih prvih znakov manije, ker je značilno, da se ob vsaki ponovitvi ponavljajo v enaki, individualni obliki.

Primer: Nek pacient je opazil, da nekaj dni pred obdobjem manije postane nestrpen do žene in ne upošteva njenih nasvetov.


Razgovor in naloga

Moj osebni prvi znak manije je: _________________________________________________________________


Strategije spoprijemanja s prvimi zanki manije

Nekateri ljudje sami oblikujejo strategije spoprijemanja s prvimi znaki manije, vendar niso vse strategije enako dobre in primerne.

Dobre:
- vzdržati se preveč k ciljem usmerjenih aktivnosti,
- pomirjujoče aktivnosti,
- vzeti si čas za počitek in spanje,
- izbrati in zmanjšati število zadanih nalog,
- vzeti si prosti čas, proč od službe, obveznosti,
- vzeti več zdravil,
- obiskati zdravnika, psihiatra.

Slabe:
- nadaljevati z aktivnostmi in si zadati še več nalog,
- uživati v občutku privzdignjenosti,
- iti ven in zapravljati še več,
- poiskati še več dela, da si zapolnim še zadnjo minuto v dnevu,
- izgubiti živce zaradi malenkosti,
- piti alkohol in uživati droge, da zdržim tempo,
- narediti nič.

Najpomembnejše tehnike pri spoprijemanju z manijo so:
- zmanjšati količino k ciljem usmerjene dejavnosti in si vzeti čas za neciljano dejavnost, počitek in spanje;
- odložiti odločitve glede večjih načrtov za prihodnost za 48 ur: če so ideje res dobre, tudi po premisleku ne bomo nič izgubili, lahko pa se v tem času izkaže, da smo preveč optimistično gledali na stvar;
- pred dokončno odločitvijo glede večjega načrta za prihodnost po preteku 48ih ur odloga se
je dobro posvetovati s še dvema človekoma, ki jima zaupamo, in upoštevajmo njuno mnenje!
- varovalke: z bližnjimi se dogovorimo, da bomo v primeru poslabšanja sami oddali kreditne kartice, ključe avtomobila...


Razgovor in naloga
Kaj sam naredim, ko se pojavijo prvi znaki manije (ki sem jih prepoznal v prejšnji nalogi), da jih obvladam?

_________________________________________________________________________________________

Kaj bi lahko naredil/bom naredil v prihodnje, da bom simptome manije lažje obvladal?

_________________________________________________________________________________________

S katero bližnjo osebo se bom posvetoval v primeru večjih načrtov za prihodnost ali pa ji bom
oddal denar, kartice, ključe avtomobila v primeru manije:

_________________________________________________________________________________________


Dnevnik:

Tesnoba in razdražljivost sta najpogostejši pridruženi težavi pri bipolarni motnji, ki se lahko pojavljata tudi v remisiji (odsotnosti znakov in simptomov bolezni). Dobro je o tesnobi in razdražljivosti spregovoriti tudi z zdravnikom, če sta izraženi v taki meri, da motita vsakodnevne aktivnosti. V dnevniku zabeležite morebitno prisotnost tesnobe in razdražljivosti vsak dan. Tako boste tudi vašemu zdravniku lažje predstavili ta problem. Hkrati sta ta dva simptoma tudi pomembna prva znaka poslabšanja bolezni, če sta dalj časa močneje izražena.
V dnevniku tesnobo in razdražljivost označite z 0, če ni prisotna in z lestvico od + do +++, če sta prisotna.

[trina]

6. DELAVNICA

Preprečevanje poslabšanj in ponovitev

Depresija in manija se umakneta postopoma. Med zdravljenjem pogosto pride do poslabšanj.

Radi pa se tudi ponavljata. 81% oseb ponovno zboli v prvih 5 letih po uspešno zdravljeni epizodi manije oz. depresije.

Zakaj je pomembno preprečevati ponovitve?
Več kot je ponovitev, bolj motnja samo sebe vzdržuje. To pomeni, da se depresija in manija bolj pogosto ponavljata sami od sebe, težje je vplivati nanju, tako z zdravili kot psihološko (s terapijo, zdravim načinom življenja...).

Na tveganje za poslabšanje oz. ponovitev vpliva veliko dejavnikov.


Varovalni dejavniki in dejavniki tveganja za ponavljanje bipolarne motnje

Varovalni dejavniki:
- pravilno jemanje zdravil,
- neuživanje alkohola in drog,
- strukturiran urnik vsakdanjih aktivnosti,
- urejen urnik budnosti in spanja,
- načrt za ponovno vključevanje v socialne aktivnosti,
- sistem podpore: strokovna podpora, družina, prijatelji, podpora skupnosti,
- psihoterapija, skupine za samopomoč,
- izobraževanje o motnji,
- zdravo in urejeno prehranjevanje.

Dejavniki tveganja:
- zloraba alkohola,
- droge,
- nenadne prekinitve jemanja zdravil,
- neredno jemnaje zdravil,
- zlorabljanje zdravil,
- motnje spanja,
- pomanjkanje socialne mreže,
- medosebni konflikti,
- spremembe vlog,
- izmensko delo,
- prevelike obremenitve pri delu,
- potovanja v druge časovne pasove,
- stres.
- na negativen način izražene emocije (npr. sovražnost s strani družine).


Razgovor in naloga:

Moji dejavniki tveganja so:

_________________________________________________________________________________________

Moji varovalni dejavniki so:

__________________________________________________________________________________________


Kako si urediti življenje in kar največ storiti, da bi se izognili poslabšanjem in ponovitvam?


1. Samoopazovanje in samoobvladovanje
Zelo pomembno je, da se oseba z bipolarno motnjo ves čas opazuje: npr. s pomočjo beleženja razpoloženja v razpredelnice (dnevnik). Tako bo hitro ugotovila spremembe, ki bi lahko kazale na poslabšanje.

Razgovor in naloga
Razumevanje pomena obvladovanja pretiranega nihanja razpoloženja je zelo pomembno, ko se skuša oseba izvleči iz težav.
Poglejmo si naslednjo past!

Pred semaforjem se pred vami v avtu nekdo zelo obira in nikakor ne premakne avta.
Kako se odzovete?
Ko sem maničen: ________________________________________________________
Ko sem depresiven: ________________________________________________________
Ko sem stabilen: ________________________________________________________

Otroci se glasno pogovarjajo in smejijo zvečer v postelji, namesto da bi spali.
Kako se odzovete?
Ko sem maničen: ________________________________________________________
Ko sem depresiven: ________________________________________________________
Ko sem stabilen: ________________________________________________________

Ugotovite, da nimate dovolj denarja za dopust, ki ste ga načrtovali z bližnjimi.
Kako se odzovete?
Ko sem maničen: ________________________________________________________
Ko sem depresiven: ________________________________________________________
Ko sem stabilen: ________________________________________________________

Past je v tem, da se oseba zaradi nihanja razpoloženja drugače odziva v različnih obdobjih.
Kadar gre za obdobja maničnega ali depresivnega razpoloženja, so odzivanja pretirana.


2. Urejenost vsakdanjega življenja
Imejmo čimbolj urejen vsakdanji urnik, redno hodimo spat in vstajajmo, se prehranjujmo. Vse to veliko prispeva k uravnoteženju razpoloženja; manj možnosti je, da bi se pojavili nepričakovani stresni dogodki, ki bi močno vplivali na razpoloženje. V pomoč nam je lahko dnevnik, v katerega vpisujemo količino in kvaliteto spanja vsak dan.


3. Redno jemanje zdravil
Pomembno je redno in pravilno jemanje zdravil. Priporočljivo je jemanje predpisanih zdravil, stabilizatorjev razpoloženja inali antipsihotikov, dokler so prisotni simptomi in nato še nekaj časa kot preprečevalno zdravljenje. Tudi jemanje zdravil lahko vsakodnevno beležite v dnevniku. Dnevnik lahko potem pokažete zdravniku ob kontrolnem pregledu, da se bosta lažje skupaj dogovorila glede nadaljnjega jemanja zdravil.

Ob novi epizodi se čas zdravljenja bistveno skrajša, če se zdravljenje začne zgodaj.
Navadno se nova epizoda začne enako.

Prvi znak depresije je bil pri meni ______________________________________________________________
Prvi znak manije pa _______________________________________________________________


4. Izogibanje rizičnim dejavnikom
Biti moramo pozorni na rizične dejavnike, ki bi lahko vplivali na poslabšanje oz. ponovitev. V čimvečji meri se jih izogibajmo ali pa se naučimo načinov, kako jih ublažiti: npr. izogibanje pretiranemu pitju alkoholnih pijač in uživanju drog.


5. Izogibanje prenagljenim reakcijam in odločitvam z odlaganjem
Moja zaupna oseba je: ______________________________________________________________


6. Boljše spoprijemanje s stresi in vsakdanjimi obremenitvami
Obvladovati skušamo čustva, oziroma ustvariti čustveno ravnotežje: npr. ukvarjamo se z nečim prijetnim, izvajamo dihalne in druge sprostitvene vaje...


7. Boljše reševanje problemov

Razgovor in naloga
Reševanje problemov – prikaz tehnike reševanja problemov na konkretnem primeru

1. Problem: _______________________________________________________________________________

Natančen opis problema, kako je do njega prišlo, s čim je povezan:

_________________________________________________________________________________________

2. Seznam vseh možnih rešitev problema (tudi neverjetnih):

_________________________________________________________________________________________

3. Tehnika vzporednih kolon za izbrano rešitev

pozitivne strani/negativne strani

4. Izvedba izbrane rešitve po korakih:
#1. ______________________________
#2. ______________________________
#3. ______________________________
#4. ______________________________
_________________________________
_________________________________


Dnevnik:
Vsakodnevna aktivnost naj bo izpolnjevanje dnevnika, kot ste ga izpolnjevali do sedaj.

[dusica]

Kaj mi lahko kdo zrihta originalno oziroma otipljivo različico tega gradiva??


Dušica

[bygi]

Videla sem, da je na ozarini spletni strani tekstovna verzija delavnic za BMR, lahko se tudi sprinta, ni zaklenjena, lahko se shrani na hard disk ali pa na ključek, CD.

http://www.ozara.org/upload/Image/bipolarna_motnja_gradivo.pdf

[trina]

Je.
Na našem portalu in na našem forumu pa je objavljena dodelana in podrobnejša verzija.
http://www.bipolarna.si/index.php?option=com_content&task=view&id=41&Itemid=44
http://bipolarna.si/forum/viewtopic.php?f=61&t=316